Tamarini spomini..

Še vedno se nasmehnem,ko se na njega spomnim pa ne,ker bi bilo z njim kaj narobe niti najmanj ne,ampak vedno je imel v sebi nekaj smešno nerodnega,kar me je vedno spravljalo v nekakšen pristen smeh,kajti nikoli nisem točno vedela-zakaj je takšen,kakor je-sama pa sem si močno želela samo razumeti to njegovo nerodnost,ki jo je tako sramežljivo okorno vedno pokazal kljub temu,da ni imel razloga za to.. A naj raje začnem na samem začetku,kako se je sploh vse skupaj začelo ter zakaj mi je sploh ostal tako dobro v mojem spominu..kajti..NE niso vsi v njemu prisotni.. Bil je čisto navaden dan zame. Kakor vedno sem bila delovna cel vikend,čez cel dan ter celo noč-pač bili so dnevi plač in se je poznalo,da so občasni ljubimci me veliko bolj pogosto ter na daljši način veselo obiskovali..Torej,če sem želela ostati v neki moji perfekciji profesionalnosti sem se morala prilagoditi temu čase na vse možne načine in ta del je vseboval tudi 48 ur dela brez spanja ali pa celo več-čisto odvisno od...

Danes me spomini odnašajo v tisti dan,ko sem njega spoznala.. Pa naj mu dam ime "Matej"..  To je bil en zelo poseben dan,ko je stopil čez vrata z tistim njegovim prijetnim nasmehom.. Ta nasmeh,ki je bil vreden milijon dolarjev..ta nasmeh,ki je naravnost očaral/začaral..in ko je ta njegov pogled še združil z njegovim pogledom..mi je kri popolnoma zavrela..še preden se me je sploh dotaknil,kaj šele poljubil in moško divje vzel.. Ta njegova karizma,ki jo je imel v sebi je zapolnila celoten prostor..zdelo se mi je,da me je zadel val/oblah tiste nevidne magije,ki karizma človeka lahko ustvari.. Pridih te energije,ki jo je imel v sebi me je popolnoma omamila že takoj na samem začetku..  To je bila lahko rečem danes..tista hitra zaljubljenost..v tisto,kar je oddajal.. Pa meni se to ni dogajalo..vedno sem bila strogo profesionalna..vedno sem imela svoje meje ter vedno sem na vsakega skušala gledati popolnoma enako..na enak način.. Tukaj pa se nisem mogla upreti..bolj...

Danes malo potujem po svojih spominih..nekako se danes namensko sproščam z vsem tem,kajti imam prazne dneve..tiste,ko je Duša popolnoma v nekem ujetem trenutku,a iz le njega ne more ven..Mogoče pa je ta del tisti,ki me muči..ki me nekako drži trenutno ujeto v svoji lastni kletki.. Ko se prepuščam spominom..ti name blagodejno vplivajo,a hkrati se je istočasno čisto na kratko pojavila želja..po spet doživeti tisti občutek,ki sem ga imela kot "Tamara" vedno na pretek..noč in dan.. Adrenalin obkroža moje misli,ter moje telo je samo ob teh mislih vznemirjeno..v veliki želji..po občutiti..tisto..več od vsega..kar občutim sedaj.. Če sem popolnoma iskrena..pogrešam to!..Res pogrešam!.. Pogrešam tisti vznemirljiv adrenalin,ki je objemal moje telo,ter Dušo,ko sem pričakovala novega občasnega ljubimca!.. Pogrešam tisti občutek za popolno urejanje sebe v piko..Noro mi manjka tisti del,ko sem med svojo lastno pripravo že imela v mislih,kaj bom z njim počela,ter,kako bom z njim ...

Ta blog bom pisala najprej zaradi same sebe,ker želim svoje spomine nekako obdržati tudi v pisni obliki,a druga stvar pa je tudi zato,da skozi moje lastne izkušnje,ter slišane zgodbe takratnih mojih občasnih ljubimcev-morda dam nek globlji pogled ženskam na njihove partnerje z katerimi delijo svoje življenje,ter morda skozi moje ravnanje z njimi vidijo,da so včasih moški res da čisti drugi planet od nas žensk,a v resnici so to še bolj ranljiva,ter občutljiva bitja,kakor v sami resnici pokažejo-to so bitja,ki potrebujejo ravno tako,kakor me ženske svoj del,da so zadovoljeni tako telesno,kakor čustveno,a največkrat ženske na ta del namensko ali pa ne namensko pozabimo,ker jih dojemam kakor lovce,ter kavalirje-nikakor pa ne čutna,ter občutljiva bitja,ki svoja čustva..svoje želje,ter potrebe kažejo in zadovoljijo na drugačen način od nas.. Vse življenjske zgodbe,ki so mi jih moji občasni ljubimci povedali imajo svoj smisel,ter svoj pomen..vsaka zgodba ima pridih mojega še globljega razu...